Društvo TečajCPP.com
Društvo za izobraževanje, 
osveščanje in oblikovanje.
Osredek pri Dobrovi 32, 1356 Dobrova
info@tecajcpp.com
Društvo TečajCPP.com
  Domov    Tečaj CPP    Testi CPP    Postanite član TečajCPP.com    FAQ in Ankete Društvo TečajCPP.com
Poiščite na TečajCPP.com 
   
Društvo TečajCPP.com
  :: No, pa začnimo...
Opravljanje vozniškega izpita
O avtošoli
Pomen izrazov
  :: Znaki in označbe
Znaki ki jih dajejo policisti + Triopan
Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo
Svetlobni prometni znaki
Znaki za nevarnost
Znaki za izrecne odredbe
Znaki za obvestila
Dopolnilne table in drugi znaki
Označbe na vozišču
Uporaba rumene luči
  :: Vozilo v prometu
Označevanje udeležencev
Registrske tablice
Tehnični pregledi
Pnevmatike
  :: Uporaba vozil
Prevoz oseb
Prevoz tovora
Vleka
Vožnja in opojne substance
Prometne nesreče in EU poročilo
  :: Vožnja po cesti
Hitrost
Vključevanje na cesto, prehodi za pešce, železniška proga
Križišča
Obračanje in vzvratna vožnja
Ustavitev in parkiranje
Prehitevanje in vožnje mimo
Avtocesta
Vožnja skozi predore
  :: Nasveti
Speljevanje v klancu
Bočno parkiranje
Parkiranje v strmini
  :: Zanimivosti
Slike prometnih nesreč
Izpostavljenost v prometnih nesrečah
  :: Pnevmatike so edina vez med vozilom in cesto!
Osnovne naloge pnevmatik so: prenos bremena, blaženje neravnin, prenos moči pri pospeševanju in zaviranju, prenos bočnih sil na ovinkih, dober oprijem na cesti. Poleg tega bi želeli še: majhno obrabo, odpornost na poškodbe, majhno porabo goriva, tih tek brez vibracij, nizko maso, itd.
Ker vseh lastnosi ni mogoče stlačiti v eno pnevmatiko se pnevmatike razlikujejo po namenu. Ene so za velike hitrosti, druge za težak tovor, ene za dolgo uporabo druge samo za par kilometrov, ene za poleti druge za pozimi, itd. Tudi uporabljajo se v različnih okoljih (letala, cestni promet, gradbeni stroji...) Zato se razlikujejo po notranji zgradbi, dimenzijah in dezenu. V cestnem prometu je predvsem potrebno zagotoviti dober oprijem v različnih vremenskih razmerah. Dezen (profil) pnevmatike omogoča odvajanje vode v dežju in čiščenje pnevmatike v suhem vremenu. Tekalna površina je zato sestavljena iz kock različnih oblik med katerimi so kanali. Kanali so namenjeni vodi in nečistočam, ki jo odrinejo kocke.
Pozimi je potrebno zagotoviti odvajanje plundre in dober oprijem v snegu, zato imajo zimske pnevmatike drugačen dezen. Ker so pozimi nižje temperature, je tudi zgradba zimske pnevmatike drugačna, tako da optimalno deluje pri nižjih temperaturah, ko letna ne izpolnjuje več dobro svojih nalog.
 
  :: Oznake na pnevmatikah
Najvažnejše oznake na pnevmatikah za osebna vozila
Primer: 205/60 R 15 91H
205 = širina pnevmatike v milimetrih
60 = odstotek višine pnevmatike glede na njeno širino (primer: višina je 205 x 0,60 = 123 mm)
R = zgradba pnevmatike
15 = premer platišča v colah
91 = indeks nosilnosti pove nosilnost pnevmatike pri ustreznem tlaku in pri maksimalni hitrosti vožnje, dopustni za to pnevmatiko
H = simbol hitrosti pove največjo dovoljeno hitrost vožnje s to pnevmatiko
Najvažnejše oznake na pnevmatikah za tovorna vozila
Primer: 295/80 R 22.5 150/146L 149/145M TL
295 = širina pnevmatike v milimetrih
80 = odstotek višine pnevmatike glede na njeno širino (primer: višina je 295 x 0,80 = 236 mm)
R = zgradba pnevmatike
22.5 = premer platišča v colah
150/146L = indeks nosilnosti (enojna/dvojna montaža) in simbol hitrosti, osnovna označba
149/145M = indeks nosilnosti (enojna/dvojna montaža) in simbol hitrosti, dodatna označba
TL = tubeless, pomeni brez zračnice
Oznaka M+S pomeni mud and snow (blato in sneg) in označuje zimsko pnevmatiko.
Simboli hitrosti
A1
A2
A3
A4
A5
A6
A7

5 km/h
10 km/h
15 km/h
20 km/h
25 km/h
30 km/h
35 km/h

A8
B
C
D
E
F
G

40 km/h
50 km/h
60 km/h
65 km/h
70 km/h
80 km/h
90 km/h

J
K
L
M
N
P
Q
100 km/h
110 km/h
120 km/h
130 km/h
140 km/h
150 km/h
160 km/h
S
T
H
V
W
Y
ZR
180 km/h
190 km/h
210 km/h
240 km/h
270 km/h
300 km/h
> 240 km/h
Indeks nosilnosti - odpre se v novem oknu
 
  :: Zakon predpisuje
Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti in hitrostni kategoriji ustrezati pnevmatikam, ki so v izjavi o ustreznosti vozila vpisane v rubriki "dovoljene pnevmatike" ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila (atest).
Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3.500 kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti vse pnevmatike enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (radialne, diagonalne). Na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine).
Na vozilih z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti pnevmatike na isti osi enake vrste, zgradbe, velikosti, nosilnosti in hitrostne kategorije.
Globina kanalov v dezenu (merjena v glavnih kanalih) mora biti po obsegu in širini na pnevmatikah osebnih vozil ter njihovih priklopnih vozilih najmanj 1,6 mm, na motornih kolesih najmanj 1 mm in na drugih vozilih najmanj 2 mm.
Zimska oprema
Zimsko opremo dvoslednih motornih vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3.500 kg in njihovih priklopnikov sestavljajo:
zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
Zimsko opremo dvoslednih motornih vozil z največjo dovoljeno maso, ki presega 3.500 kg, in njihovih priklopnikov sestavljajo:
zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali
poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.
Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm.
Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako "M+S".
Kljub temu štejejo za zimsko opremo vozil, ki so v prometu v priobalnem področju Republike Slovenije, tudi poletne pnevmatike.
Z zimsko opremo morajo biti vozila opremljena pozimi (od 15.11. do 15.3.) in v zimskih razmerah.
V Republiki Sloveniji v cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati pnevmatik z žeblji.
 
  :: Aquaplaning ali vodni klin
Pri vožnji v dežju je na cesti voda. Če vozimo s prilagojeno hitrostjo, vodo pnevmatike odrinejo izpod pnevmatike in v kanale dezena
Aquaplaning ali vodni klin je pojav, pri katerem pnevmatika nima več stika s cesto, ampak glisira po vodi. Nastane zato, ker se zaradi prevelike količine vode in prevelike hitrosti voda ne uspe umakniti stran od pnevmatike oz. v kanale pnevmatike.
Aquaplaning je odvisen od treh faktorjev. Prvi je količia vode na cesti, na katerega nimamo vpliva, lahko pa se ga zavedamo. Na dva imamo vozniki vpliv sami. Če so pnevmatike obrabljene, nepravilno napolnjene ne opravljajo optimalno svoje funkcije. Tretji faktor je hitrost. Pri dovolj veliki hitrosti in mokri cesti, pride do akvaplaninga ne glede na kvaliteto pnevmatik.
Veliko je odvisno tudi od kvalitete cest. Če so na cesti kolesnice, se ob dežju v njih nabere voda in do akvaplaninga pride tudi pri sicer primerni hitrosti. Če se rahlo premakemo levo ali desno na voznem pasu ne bomo vozili po kolesnicah. Podobna situacija je pri spremembi prečnega nagiba ceste, ko velikokrat po cesti teče cel potok. Pri večji hitrosti pevmatike tako velike količie vode ne uspejo izpodriniti in izgubijo stik s podlago. Tudi če je asfalt grob ťpožreŤ več vode kot gladek. Pri vožnji z grobega na gladek asfalt ni odveč previdost.
Kako reagirati
Kaj storiti, če se nam zgodi akvaplaning? Če se le da nič. To se ne sliši kot dober nasvet vendar, če bomo zavirali ali ostro popustili plin, bomo drsenje (glisiranje) samo še povečali, močno zavijanje pa je lahko zelo nevarno, saj bo vozilo zavrtelo, ko bodo pnevmatike dosegle podlago. Najbolje je nežno popuščati plin in krmariti vozilo naravnost ne glede na to da to mogoče pomeni vožnjo v smer ki jo ne želimo. Smer bomo popravili, ko akvaplaninga ne bo več.
 
  :: Vzdrževanje pnevmatik
Sodobne pnavmatike posebnega vzdrževanja ne zahtevajo. Pomembno je le
izogibanje luknjam, ostrim predmetom in robnikom, če že pa z majhno hitrostjo in pravokotno, da ne pride do mehanskih poškodb. Ostane samo skrb za pravilen tlak v pnevmatikah, ki je ključni dejavnik za varno vožnjo ter dolgo življenje pnevmatike. Tudi poraba goriva niha v odvisnosti od tlaka v pnevmatikah. Dobro je preveriti tlak vsaj enkrat mesečno s točnim merilcem tlaka. Tlak se preverja v hladnih pnevmatikah in ko nekaj časa niso bile rabljene.
Nepravilna obraba kot posledica prevelikega ali premajhnega tlaka:
Premalo tlaka Preveč tlaka Slabo centriranje
Hranjenje pnevmatik
Pnevmatike brez platišč hranimo pokončno, drugo ob drugi, pnevmatike s platišči ležeče, eno na drugi.
 
Društvo TečajCPP.com Društvo TečajCPP.com
:: E-mail seznam
Kaj in kako? - navodila.
prijava odjava
Društvo TečajCPP.com
:: Statistika obiska
2888882 obiskovalcev
Trenutno: 9 gostov
Največ111 gostov
Društvo TečajCPP.com
:: Knjiga - Na cesti
:: Sponzorji društva
Društvo TečajCPP.com
  >> pogoji uporabe <<