Osnovne naloge pnevmatik so: prenos bremena,
blaženje neravnin, prenos moči pri pospeševanju
in zaviranju, prenos bočnih sil na ovinkih, dober
oprijem na cesti. Poleg tega bi želeli še: majhno
obrabo, odpornost na poškodbe, majhno porabo goriva,
tih tek brez vibracij, nizko maso, itd.
Ker vseh lastnosi ni mogoče stlačiti v eno pnevmatiko
se pnevmatike razlikujejo po namenu. Ene so za
velike hitrosti, druge za težak tovor, ene za dolgo
uporabo druge samo za par kilometrov, ene za poleti
druge za pozimi, itd. Tudi uporabljajo se v različnih
okoljih (letala, cestni promet, gradbeni stroji...)
Zato se razlikujejo po notranji zgradbi, dimenzijah
in dezenu. V cestnem prometu je predvsem potrebno
zagotoviti dober oprijem v različnih vremenskih
razmerah. Dezen (profil) pnevmatike omogoča odvajanje
vode v dežju in čiščenje pnevmatike v suhem vremenu.
Tekalna površina je zato sestavljena iz kock različnih
oblik med katerimi so kanali. Kanali so namenjeni
vodi in nečistočam, ki jo odrinejo kocke.
Pozimi je potrebno zagotoviti odvajanje plundre
in dober oprijem v snegu, zato imajo zimske pnevmatike
drugačen dezen. Ker so pozimi nižje temperature,
je tudi zgradba zimske pnevmatike drugačna, tako
da optimalno deluje pri nižjih temperaturah, ko
letna ne izpolnjuje več dobro svojih nalog.
:: Oznake na pnevmatikah
Najvažnejše oznake na pnevmatikah za osebna vozila
Primer: 205/60 R 15 91H
205 = širina pnevmatike v milimetrih 60 = odstotek višine pnevmatike glede na
njeno širino (primer: višina je 205 x 0,60 = 123
mm) R = zgradba pnevmatike 15 = premer platišča v colah 91 = indeks nosilnosti pove nosilnost pnevmatike
pri ustreznem tlaku in pri maksimalni hitrosti vožnje,
dopustni za to pnevmatiko H = simbol hitrosti pove največjo dovoljeno
hitrost vožnje s to pnevmatiko
Najvažnejše oznake na pnevmatikah za tovorna vozila
Primer: 295/80 R 22.5 150/146L
149/145M TL
295 = širina pnevmatike v milimetrih 80 = odstotek višine pnevmatike glede na
njeno širino (primer: višina je 295 x 0,80 = 236
mm) R = zgradba pnevmatike 22.5 = premer platišča v colah 150/146L = indeks nosilnosti (enojna/dvojna
montaža) in simbol hitrosti, osnovna označba 149/145M = indeks nosilnosti (enojna/dvojna
montaža) in simbol hitrosti, dodatna označba TL = tubeless, pomeni brez zračnice
Oznaka M+S pomeni mud and snow
(blato in sneg) in označuje zimsko pnevmatiko.
Simboli hitrosti
A1
A2
A3
A4
A5
A6
A7
5 km/h
10 km/h
15 km/h
20 km/h
25 km/h
30 km/h
35 km/h
A8
B
C
D
E
F
G
40 km/h
50 km/h
60 km/h
65 km/h
70 km/h
80 km/h
90 km/h
J
K
L
M
N
P
Q
100 km/h
110 km/h
120 km/h
130 km/h
140 km/h
150 km/h
160 km/h
S
T
H
V
W
Y
ZR
180 km/h
190 km/h
210 km/h
240 km/h
270 km/h
300 km/h
> 240 km/h
Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti
in hitrostni kategoriji ustrezati pnevmatikam,
ki so v izjavi o ustreznosti vozila vpisane v rubriki "dovoljene
pnevmatike" ali v drugem ustreznem dokumentu
o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča
le po dodatni odobritvi vozila (atest).
Na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno
3.500 kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo
biti vse pnevmatike enake velikosti (če izdelovalec
vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih
oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe
(radialne, diagonalne). Na isti osi pa tudi iste
nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca
in dezena (vzorec tekalne površine).
Na vozilih z največjo dovoljeno maso nad 3.500
kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h morajo biti
pnevmatike na isti osi enake vrste, zgradbe, velikosti,
nosilnosti in hitrostne kategorije.
Globina kanalov v dezenu (merjena v glavnih kanalih)
mora biti po obsegu in širini na pnevmatikah osebnih
vozil ter njihovih priklopnih vozilih najmanj 1,6
mm, na motornih kolesih najmanj 1 mm in na drugih
vozilih najmanj 2 mm.
Zimska oprema
Zimsko opremo dvoslednih motornih vozil z največjo
dovoljeno maso, ki ne presega 3.500 kg in njihovih
priklopnikov sestavljajo: zimske
pnevmatike na vseh kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike
snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni
pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo
imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj
za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona
vsaj za stalno vklopljeno os.
Zimsko opremo dvoslednih motornih vozil z največjo
dovoljeno maso, ki presega 3.500 kg, in njihovih
priklopnikov sestavljajo: zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa
ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti
v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega
pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi
še lopato.
Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko
opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm.
Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo
na boku proizvajalčevo oznako "M+S".
Kljub temu štejejo za zimsko opremo vozil, ki
so v prometu v priobalnem področju Republike Slovenije,
tudi poletne pnevmatike.
Z zimsko opremo morajo biti vozila opremljena
pozimi (od 15.11. do 15.3.) in v zimskih razmerah.
V Republiki Sloveniji v cestnem prometu ni dovoljeno
uporabljati pnevmatik z žeblji.
:: Aquaplaning ali vodni
klin
Pri vožnji v dežju je na cesti voda. Če vozimo
s prilagojeno hitrostjo, vodo pnevmatike odrinejo
izpod pnevmatike in v kanale dezena
Aquaplaning ali vodni klin je pojav, pri katerem
pnevmatika nima več stika s cesto, ampak glisira
po vodi. Nastane zato, ker se zaradi prevelike
količine vode in prevelike hitrosti voda ne uspe
umakniti stran od pnevmatike oz. v kanale pnevmatike.
Aquaplaning je odvisen od treh faktorjev. Prvi
je količia vode na cesti, na katerega nimamo vpliva,
lahko pa se ga zavedamo. Na dva imamo vozniki vpliv
sami. Če so pnevmatike obrabljene, nepravilno napolnjene
ne opravljajo optimalno svoje funkcije. Tretji
faktor je hitrost. Pri dovolj veliki hitrosti in
mokri cesti, pride do akvaplaninga ne glede na
kvaliteto pnevmatik.
Veliko je odvisno tudi od kvalitete cest. Če
so na cesti kolesnice, se ob dežju v njih nabere
voda in do akvaplaninga pride tudi pri sicer primerni
hitrosti. Če se rahlo premakemo levo ali desno
na voznem pasu ne bomo vozili po kolesnicah. Podobna
situacija je pri spremembi prečnega nagiba ceste,
ko velikokrat po cesti teče cel potok. Pri večji
hitrosti pevmatike tako velike količie vode ne
uspejo izpodriniti in izgubijo stik s podlago.
Tudi če je asfalt grob ťpožreŤ več vode kot gladek.
Pri vožnji z grobega na gladek asfalt ni odveč
previdost.
Kako reagirati
Kaj storiti, če se nam zgodi akvaplaning?
Če se le da nič. To se ne sliši kot dober nasvet
vendar, če bomo zavirali ali ostro popustili plin,
bomo drsenje (glisiranje) samo še povečali, močno
zavijanje pa je lahko zelo nevarno, saj bo vozilo
zavrtelo, ko bodo pnevmatike dosegle podlago. Najbolje
je nežno popuščati plin in krmariti vozilo naravnost
ne glede na to da to mogoče pomeni vožnjo v smer
ki jo ne želimo. Smer bomo popravili, ko akvaplaninga
ne bo več.
:: Vzdrževanje pnevmatik
Sodobne pnavmatike posebnega vzdrževanja
ne zahtevajo. Pomembno je le
izogibanje luknjam, ostrim predmetom in robnikom,
če že pa z majhno hitrostjo in pravokotno, da ne
pride do mehanskih poškodb. Ostane samo skrb za
pravilen tlak v pnevmatikah, ki je ključni dejavnik
za varno vožnjo ter dolgo življenje pnevmatike.
Tudi poraba goriva niha v odvisnosti od tlaka v
pnevmatikah. Dobro je preveriti tlak vsaj enkrat
mesečno s točnim merilcem tlaka. Tlak se preverja
v hladnih pnevmatikah in ko nekaj časa niso bile
rabljene.
Nepravilna obraba kot posledica prevelikega
ali premajhnega tlaka:
Premalo tlaka
Preveč tlaka
Slabo centriranje
Hranjenje pnevmatik
Pnevmatike brez platišč hranimo pokončno,
drugo ob drugi, pnevmatike s platišči ležeče, eno
na drugi.
MySQL Error: You have an error in your SQL syntax; check the manual that corresponds to your MariaDB server version for the right syntax to use near 'TYPE=MyISAM' at line 4
Tečaj
CPP 
zimske
pnevmatike na vseh kolesih ali