Prometna nesreča je nesreča na cesti, v
kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se
vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo
telesno poškodovanih ali je nastala materialna škoda.
Glede na posledice prometne nesreče delimo na:
nesreče I. kategorije - so nesreče, pri katerih
je nastala samo materialna škoda.
nesreče II. kategorije - so nesreče, pri katerih
je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana.
nesreče III. kategorije - so nesreče, pri
katerih je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana.
nesreče IV. kategorije - so nesreče, pri katerih
je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl
v 30 dneh po nesreči.
Udeleženec v prometni nesreči je vsaka
fizična oseba, ki je s svojim ravnanjem pripomogla,
da je prišlo do nesreče in vsakdo, ki je v nesreči
utrpel škodo, bil telesno poškodovan ali je zaradi
posledic nesreče umrl.
Neposredni udeleženec prometne nesreče je voznik
v nesreči udeleženega vozila, učitelj vožnje, ki je v času nesreče
usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v nesreči
udeleženo vozilo, spremljevalec, v nesreči udeleženi pešec in drug udeleženec
prometne nesreče, ki je bil pred nesrečo samostojno udeležen v cestnem prometu.
Prometna nesreča z neznatno nevarnostjo je prometna
nesreča, ki ima za posledico le majhno materialno škodo in je povzročena
s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa in je bil storjen v
okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.
Vsakdo mora nuditi pomoč pri prometni nesreči,
če je potrebno:
rešiti človeška življenja.
preprečiti ogrožanje drugih.
preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.
Policist mora priti na kraj prometne nesreče II., III. ali IV.
kategorije, opraviti vse potrebno za zavarovanje kraja prometne nesreče in opraviti ogled.
Policist mora priti tudi na kraj prometne nesreče I. kategorije in ugotoviti dejstva ter zbrati
dokaze, potrebne za odločitev o prekršku. Pri prometni nesreči z neznatno nevarnostjo policistu
ni treba ugotavljati dejstev in zbirati dokazov. O tem policist obvesti udeležence prometne nesreče.
Po nesreči mora vsak udeleženec v prometni nesreči:
ustaviti vozilo.
zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni
nesreči I. kategorije pa vozilo čimprej odstraniti
z vozišča.
pomagati poškodovanim.
obvestiti policijo ali koga drugega, ki lahko obvesti
policijo, razen pri prometnih nesrečah I. kategorije.
soudeleženim ali oškodovanim v prometni nesreči posredovati
ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega
dovoljenja in prometnega potrdila ter posredovati podatke o obveznem
zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo.
osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče,
posredovati svoje osebne podatke.
ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled,
razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je
treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne
nesreče začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se
mora takoj, ko je to mogoče vrniti.
Neposredni udeleženec prometne nesreče:
ki je zapustil mesto prometne nesreče, mora nemudoma obvestiti
osebo, ki ji je povzročena škoda ali policijo,
da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o
kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko
številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti
naknadno ugotavljanje dejstev.
od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih
pijač, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi,
ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v prometu.
Priča prometne nesreče mora udeležencu nesreče
in policistu posredovati osebne podatke. Če to ni
mogoče, te podatke čimprej sporočiti policijski
postaji ali tistemu, ki vodi ogled.
Sledi prometne nesreče II., III. in IV. kategorije
se smejo odstraniti šele po končanem ogledu oziroma,
ko tako odloči tisti, ki opravlja ogled. Pri takih
prometnih nesrečah ni dovoljeno spreminjati stanja
na kraju prometne nesreče, dokler ni opravljena
potrebna preiskava, razen kadar to zahteva reševanje
udeležencev prometne nesreče.
Obrazec za izdelavo poročila o prometni nezgodi
I. kategorije (z manjšo premoženjsko škodo in v
kateri nihče od udeležencev ni utrpel telesnih poškodb)
- Evropsko poročilo
Namen poročila je ugotovitev dejstev v zvezi s
prometno nezgodo. Opis prometne nezgode je nujno
potreben, čeprav niste dosegli soglasja o krivdi
oziroma ugotovili, kdo je nesrečo povzročil. V takem
primeru je priporočljiv dodatni opis nezgode na
posebnem listu in fotografiranje kraja nezgode iz
različnih kotov (pogled vsakega od voznikov pred
nezgodo, trenutna situacija, poškodbe na vozilih)
in po možnosti potrebne meritve (zavorne poti, razdalje
od robnikov, križišč, črt, itd.). Poročilo čimprej
dostavite zavarovalnici pri kateri ima zavarovano
vozilo povzročitelj in izpolnite odškodninski zahtevek.
Za dve udeleženi vozili uporabite en komplet (original
in kopija), 2 kompleta za 3 udeležena vozila (povzričitelj
izpolni evropsko poročilo z vsakim izmed oškodovancev),
itd. Katero vozilo opisujete v stolpcu A ali B poročila
ni pomembno kot tudi ni važno, kdo poročilo da ali
izpolni. Pomembno je le, da ga podpišeta oba udeleženca
v nezgodi. Podpis Evropskega poročila ni priznanje
krivde, ampak samo strinjanje z dejstvi. Uporabite
kemični svinčnik in pišite krepko, da bo kopija
čitljiva.
Če ima drugi udeleženec enak, od Evropskega zavarovalnega
biroja odobren obrazec, vendar v drugem jeziku,
upoštevajte, da sta obrazca enaka in da lahko vsebino
prevajate od številke do številke po svojem obrazcu.
Zato so posamezna vprašanja oštevilčena.
Kako izpolniti Evropsko poročilo?
V polje pod točko (1 - 14) vpišemo:
1. datum in uro prometne
nesreče. 2. kraj: vpišemo ulico in hišno številko
hiše v bližini katere se je zgodila nesreča.
Če se je nesreča zgodila izven naselja vpišemo
podatke z znaka (III-105) in približno oddaljenost
od tega znaka. 3. označimo, da ponesrečencev ni. Če
so, je to že II kategorija prometne nesreče
v kateri ravnamo drugače. 4. označimo z DA, če so poškodovane
druge stvari razen vozil A in B kot npr. ograje,
javna razsvetljava, prometna signalizacija
ipd. 5. priče, ki so lahko sopotniki ali
naključni mimoidoči. Sopotnike podčrtamo. 5a. ali obstaja policijski zapisnik
ali ne. Če obstaja, vprašajmo policista s
katere policijske postaje je, in to vpišimo
v polje št. 14. 6. sklenitelja zavarovanja, ki ni
nujno ista oseba kot voznik. Podatke prepišemo
z zavarovalne police. 7. podatke o vozilu prepišemo s prometnega
dovoljenja ali zavarovalne police. 8. podatki o zavarovalnici se tudi
nahajajo na zavarovalni polici. 9. podatke o vozniku (ki ni nujno sklenitelj
zavarovanja) prepišemo z vozniškega dovoljenja.
Če gre za prometno nesrečo z udeležencem,
ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja (kolesar)
prepišemo podatke z osebnega dokumenta. 10. označimo mesto trčenja na vozilu,
ki ga opisujemo. 11. opišemo vidne poškodbe na vozilu,
ki ga opisujemo. 12. s križci označimo polja, katerih
opis najbolj ustreza obnašanju vozila, ki
ga opisujemo. Zelo verjetno je, da označimo
več polj. V spodnji kvadratek vpišemo število
označenih polj. 13. skica nezgode naj vsebuje najpomembnejše
podatke: smer vožnje obeh vozil, prometne
znake, talne označbe, imena ulic, itd. Ne
pozabimo označiti katero vozilo smo opisovali
kot vozilo A in katero kot B. 14. vpišimo priznanje krivde, če smo
sporazumno ugotovili povzročitelja. V to polje
vpišemo tudi priče in druge okoliščine, ki
pomagajo pri razjasnitvi okoliščin prometne
nesreče.
Polja od 6 dalje (razen skice)
izpolnjujemo ločeno za obe vozili.
Primer pravilno izpolnjenega evropskega
poročila. Imena, naslovi in številke so izmišljeni.
Vsaka podobnost ali identičnost je naključna.
MySQL Error: You have an error in your SQL syntax; check the manual that corresponds to your MariaDB server version for the right syntax to use near 'TYPE=MyISAM' at line 4