Voznik sme voziti vozilo s tako hitrostjo, da
ga lahko stalno obvladuje in ustavi pred oviro,
ki jo lahko pričakuje. Hitrost vožnje mora prilagoditi
stanju ceste, gostoti prometa, vremenskim razmeram,
vidljivosti in preglednosti ceste, stanju vozila
in tovora tako, da lahko v vidni razdalji vozilo
ustavi.
Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti
tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem
prometu. Kadar se za vozilom, ki vozi na čelu kolone
s hitrostjo, ki je nižja od največje dovoljene hitrosti
na cesti ali delu ceste, nabere kolona vozil in
ni mogoče takega vozila varno prehiteti, mora voznik
na prvem primernem kraju zapeljati toliko izven
vozišča, da ga kolona varno prehiti ali pelje mimo.
Kadar je hitrost vozila, za več kot 50 % nižja
od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu
ceste, mora voznik takega vozila vklopiti vse štiri
smernike. Ko se za njim nabere kolona vozil, ki
ga ne more varno prehiteti, mora zapeljati na prvem
primernem kraju izven vozišča in pustiti mimo kolono
vozil.
Največje dovoljene hitrosti vezane na cesto:
130 km/h - na avtocestah,
100 km/h - na cestah, rezerviranih za motorna
vozila,
90 km/h - na vseh ostalih cestah izven naselja,
50 km/h - na cestah v naselju,
30 km/h - na območjih omejene hitrosti,
10 km/h - v območjih umirjenega prometa
in v območjih za pešce.
Največje dovoljene hitrosti vezane na vozilo
Na cestah je hitrost vožnje omejena za naslednja
vozila:
80 km/h:
> za motorna vozila z največjo dovoljeno maso do 3500 kg, ki vlečejo priklopno vozilo,
> za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3500 kg,
> za avtobuse in avtobuse s priklopnim
vozilom za prtljago, razen zgibnih avtobusov,
70 km/h:
> za motorna
vozila z največjo dovoljeno maso nad
3500 kg, ki vlečejo priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik,
> za zgibne avtobuse,
60 km/h:
> za avtobuse na cestah
izven naselij, v katerih potniki med
vožnjo stojijo,
> za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila,
> za traktor, ki ima vzmeteni obe premi in ima delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja, in za traktor, ki ima vzmeteni obe premi z vzmetenim traktorskim priklopnikom in ima delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega priklopnika,
50 km/h:
> za avtobuse na cestah v naselju v katerih potniki med vožnjo stojijo in avtobuse mestnega potniškega prometa,
> za vozila, kadar imajo na kolesih
nameščene verige za sneg,
> za vsa vozila, kadar je zmanjšana
vidljivost na 50 m,
> za vozila, ki vlečejo pokvarjeno
motorno vozilo, razen na avtocesti in cesti rezervirani za motorna vozila,
> za tovorna vozila, na katerih se v tovornem prostoru prevažajo potniki,
> traktor, ki ima vzmeteno najmanj
sprednjo premo in ima delovno zavoro,
ki deluje na vsa kolesa traktorja, in
traktor z vzmeteno najmanj sprednjo
premo in vzmetenim priklopnikom ter
z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa
traktorja in traktorskega priklopnika
40 km/h:
> traktor
z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa
traktorja in traktor z vzmetenim
priklopnikom, katerega delovna zavora
deluje na vsa kolesa traktorja in traktorskega
priklopnika,
30 km/h:
> za traktor,
razen traktorja iz prejšnjih točk,
20 km/h:
> za motorna vozila, na katerih se vozijo potniki na
stojiščih ali sedežih prigrajenih na zunanji strani vozila,
> za cestni turistični vlak.
* Na avtocestah in cestah, rezerviranih za
motorna vozila, s fizično ločenima smernima
voziščema lahko vozijo z naslednjo največjo
dovoljeno hitrostjo:
80
km/h:
> motorna
vozila s priklopnimi vozili
in zgibni avtobusi,
90
km/h:
> motorna
vozila brez priklopnih vozil,
katerih največja dovoljena
masa presega 12 ton, če imajo
to vpisano v prometnem potrdilu,
100
km/h:
> avtobusi
brez priklopnih vozil, razen
zgibnih avtobusov, če imajo
to vpisano v prometnem potrdilu,
> druga vozila brez priklopnih vozil katerih največja dovoljena masa ne presega
12t, če imajo to vpisano v prometnem potrdilu.
Vpis v prometno dovoljenje se opravi, če
ima vozilo:
vgrajen
zavorni sistem, ki onemogoča blokiranje
koles in servo volan, pnevmatike
ustrezne nosilnosti in hitrostnega
razreda, z
varnostnimi pasovi in naslonjali za glavo opremljene
sedeže pred katerimi ni sedeža ali ustrezne pregrade,
Vpis ni dovoljen v
prometno potrdilo vozila s katerim
se prevaža nevarno blago.
Vozilo mora biti na zadnji strani označeno
tudi z znakom največje dovoljene hitrosti na
avtocesti.
Omejitve hitrosti ne veljajo za vozila policije
opremljena s posebno napravo za ugotavljanje hitrosti,
kadar opravljajo nadzor cestnega prometa in kadar
je to nujno zaradi zagotavljanja varnosti cestnega
prometa.
Zaviranje
Voznik ne sme naglo zavirati brez utemeljenega
razloga.
Voznik, ki namerava bistveno zmanjšati hitrost vožnje,
mora opozoriti voznika, ki vozi za njim, tako da
večkrat zaporedoma z rahlim pritiskom na stopalko
delovne zavore prižge zavorne luči.
Reakcijski čas je čas od opaženja ovire
do reagiranja. Pri povprečnem vozniku je ta čas
1 sekunda. Reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi
od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom,
do trenutka, ko začne zavirati, torej pot, ki jo
prevozi v reakcijskem času. Če predvidevamo, da
vozilo pred nami zavira z enakim pojemkom kot naše
vozilo, je minimalna varnostna razdalja enaka
reakcijski poti Zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi
od začetka zaviranja do popolne ustavitve. Pot ustavljanja je pot, ki jo sestavljata
reakcijska in zavorna pot.
Približno reakcijsko pot v metrih dobimo, če hitrost
v kilometrih na uro množimo z 0,3.
Ker je pri večjih hitrostih težko določati razdaljo
v metrih, je bolj primerno govoriti o sekundni varnostni
razdalji. Sekundna varnostna razdalja je razdalja,
ki jo vozilo prevozi v eni sekundi. Najlažje jo
določimo, če si ob vozilu za katerim vozimo zapomnimo
nek objekt (znak, ograjo, drevo,....) in začnemo
šteti sekunde (enaindvajset, dvaindvajset....).
Če smo začeli s triindvajset, ko smo pripeljali
do objekta, imamo dvosekundno varnostno razdaljo.
Minimalna varnostna razdalja je razdalja ene sekunde.
Pot ustavljanja
Zavorna pot je odvisna od veliko dejavnikov,
vendar za oceno zadostuje naslednja
enačba pri kateri smo upoštevali drsno trenje:
pri čemer je:
s - zavorna
pot
v - hitrost
v metrih na sekundo
g - gravitacijski
pospešek
µ - koeficient
trenja
Koeficienti trenja med pnevmatiko in asfaltom
so odvisni od kvalitete pnevmatike,
od kvalitete asfalta in od vremenskih okoliščin.
Povprečni koeficienti
trenja med pnevmatiko in asfaltom so:
0,7 za suh asfalt
0,4 za moker asfalt
0,1 za poledenel asfalt
Zavorna pot narašča s kvadratom hitrosti. Pot
ustavljanja je vsota reakcijske
in zavorne poti, zato tudi zavorna pot narašča
s kvadratom hitrosti.
Tečaj
CPP 
130 km/h - na avtocestah,
